Zimske olimpijske igre na majavih tleh

Turizem in prosti čas — 04.02.2026

Zazidati čim več betona in jekla, se zdi, da je trajnostna strategija zimskih olimpijskih iger v italijanskih Alpah. Prizadete so predvsem gorske občine. Pika na i je gradnja nove žičnice na drsečem pobočju v Cortini.

Kljub geološkim pomislekom, nasprotovanju prebivalcev in negativni presoji vplivov na okolje se v Cortini gradi nova žičnica na pobočju, ki je izpostavljeno nevarnosti zemeljskih plazov. Ugledna podjetja za gradnjo žičnic se na razpis za gradnjo tega problematičnega gradbenega projekta sploh niso prijavila – in to z dobrim razlogom: šele lansko poletje se je na pobočju pojavila 40 metrov dolga razpoka. Vse do zadnjega ni bilo jasno, ali bo žičnica sploh končana do začetka zimskih olimpijskih iger.

Prisilno upravljanje namesto okoljske združljivosti
Na začetku je fundacija „Milano Cortina 2026” povabila okoljske organizacije na pogovor, da bi ocenili okoljsko združljivost vseh gradbenih projektov. Nato pa se je zgodila točka preloma, ko je fundacija za gradbišča uvedla prisilno upravljanje: s tem je bila več kot polovica vseh gradbenih projektov izvzeta iz obveznosti presoje vplivov na okolje oz. okoljske združljivosti. Kot odziv na to nepregledno ravnanje je bila ustanovljena državljanska mreža „Open Olympics 2026“, v kateri sodeluje dvajset partnerskih nevladnih organizacij, med katerimi je tudi CIPRA Italija. Po podatkih mreže bo več kot polovica od skupno 98 načrtovanih gradbenih projektov končana šele po koncu zimskih olimpijskih iger, zato jih upravljavska družba uvršča v kategorijo „zapuščina“. Večina teh projektov je povezana z gradnjo cest. Skupni obseg investicij znaša 3,5 milijarde evrov, tri četrtine vseh gradbenih del pa ne bo končanih v predvidenem roku, nekatera celo z do tremi leti zamude. Zadnje gradbeni projekt naj bi bil zaključen leta 2033. V rekordnem času pa je bila zgrajena sporna bob steza v Cortini, ki je stala 118 milijonov evrov. Tudi v južnotirolski meki biatlona in teka na smučeh, Antholzu, sta bilo kljub nasprotovanju prebivalstva posekana 2,5 hektarja gozda v rekreacijskem območju, tam pa zgrajeno novo zbiralno jezero za zasneževanje tekaških prog. CIPRA v svojem novem stališču poziva Mednarodni olimpijski komite (MOK) in države gostiteljice k obsežnim reformam.

Mnenja o zimskih olimpijskih igrah Milano-Cortina 2026

«Milano-Cortina 2026 jasno kaže veliko vrzel med ambicijami in realnostjo zimskih olimpijskih iger. Namesto trajnostnega razvoja ima koristi le gradbena industrija, na račun ljudi in naravnega lokalnega okolja. Alpe so namreč občutljiv življenjski prostor in ne igrišče za kratkoročne interese.»
Jakob Dietachmair, direktor CIPRE International

«Za sijajem olimpijskih slovesnosti Alpam grozi, da jih bodo zadušila neskončna gradbišča. Med medaljami in betonskimi mešalniki Milano-Cortina 2026 pripoveduje o paradoksu zimskega športnega praznika, ki mora proizvajati svoj lasten umetni sneg in to imenuje napredek.»
Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija

«Kljub obljubam o reformah in trajnostni strategiji MOK, so pripravljalni postopki za Milano-Cortino 2026 še enkrat znova dokazali, da sedanji olimpijski model ni niti najmanj trajnosten.»
Uwe Roth, predsednik CIPRE International

«Še enkrat so gorske regije tiste, ki nosijo največji pritisk, največjo obremenitev za prebivalstvo in največje uničevanje okolja. A brez njih igre ne bi mogle potekati: v Milanu se namreč ne da smučati!»
Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija

«Vsa prizorišča morajo biti v celoti umetno zasnežena, saj naravnega snega ni. Sedaj primanjkuje vode za zasneževanje. Organizatorji to preprosto ignorirajo. Z vodo ravnajo, kot da je njihova lastnina in ne skupno dobro.»
Hanspeter Staffler, direktor CIPRE Južna Tirolska

«Zimske olimpijske igre bi se morale prilagoditi gostiteljskim regijam, ne obratno. Milano-Cortina 2026 kaže, kako lahko ignoriranje lokalnih potreb privede do tega, da infrastruktura ostane brez prave prihodnosti. Zimski športi potrebujejo zdrave gore, olimpijska dediščina pa bi morala prispevati k zaščiti teh gora.»
Agnese Moroni, predsednica Protect Our Winters Italy

«Kot eden največjih in najlepših športnih dogodkov na svetu bi morale olimpijske igre – poletne ali zimske – služiti tudi kot zgled za naravo in okolje ter se zadovoljiti s čim manj novimi, posebej za ta namen zgrajenimi objekti. Te zimske igre še enkrat dokazujejo, da temu ni tako, saj se z velikimi stroški gradijo novi športni objekti, brez upoštevanja, da v bližini že obstajajo alternative.»
Georg Simeoni, predsednik AVS (Südtiroler Alpenverein)

«Velike športne prireditve, kot so olimpijske igre, je treba radikalno premisliti, da se zmanjša njihov vpliv na naravo in pokrajino. Predpise za trajnostno in pregledno organizacijo takih velikih prireditev je treba dopolniti in izboljšati, organizatorji pa jih morajo tudi upoštevati.“
Barbara Ernst, predsednica Club Arc Alpin

Stališče „Zimske olimpijske igre“ za prenos:
www.cipra.org/sl/stalisca/zimske-olimpijske-igre-alpe-so-vec-kot-le-igrisce