Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Novice

Spremenite sistem!
Spremenite sistem!
Kateri so možni izhodi iz sedanje krize? Za Mladinski parlament Alpske konvencije so to nujne sistemske spremembe. Svoj pogled na to, kako bi jih uresničili, so dijaki in dijakinje opredelili v dvanajstih zahtevah.
Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije
Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije
Evropski parlament je sredi februarja odobril nove predpise o cestninjenju težkih tovornih vozil, t. i. direktivo o evrovinjeti. Novi sistem zaračunavanja pristojbin za težka vozila prinaša enostransko spodbujanje vozil na vodikov in električni pogon, kar železniški tovorni promet postavlja v neenakopraven položaj.
Išče se #alpinechangemaker!
Išče se #alpinechangemaker!
Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.

Stališče

Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Stališče | Okoljski omnibus: izstopite, prosim!
Evropska komisija napoveduje »okoljski omnibus«: zakonodajni sveženj, ki naj bi poenostavil okoljske predpise in zmanjšal administrativna bremena. Paul Kuncio, okoljski pravnik pri CIPRA International, se boji, da bi lahko to imelo negativne posledice na varstvo narave.
Stališče: Iskrica upanja
Stališče: Iskrica upanja
V novicah vsak dan beremo zastrašujoče objave in sporočila. Vendar pa zaradi njih ne smemo izgubiti upanja in poguma, temveč se moramo poskušati osvoboditi občutka nemoči, meni Maja Kogovšek. Maja je vodja projekta CIPRA, v okviru katerega mladi obiskujejo utopije vzdolž daljinske pohodne poti Via Alpina – pri tem spoznavajo, da imajo lahko tudi majhne spremembe velik učinek.
Stališče: Vsaka kapljica šteje
Stališče: Vsaka kapljica šteje
Razpravljati, skupaj jesti in se smejati, oblikovati ideje, opredeliti probleme, odkrivati projekte in spoznavati navdihujoče ljudi: angažiranost je nalezljiva, menita Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRA International, ki sta poleti 2025 organizirali drugi Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp na temo vode.
Stališče: Pogum za nove poti v zimskem turizmu
Stališče: Pogum za nove poti v zimskem turizmu
»Rešimo gore« se imenuje zveza bavarskih okoljskih organizacij, znanstvenikov_ic in deležnikov_ic, ki nasprotuje trenutnim spremembam zakonodaje, ki omejujejo varstvo narave in olajšujejo gradnjo nove smučarske infrastrukture. Zdaj je potreben pogum za spremembo mišljenja – zlasti v regijah, kjer sneg ni več zagotovljen in kjer je smučarski turizem model v izteku, meni Christine Busch, direktorica CIPRA Nemčija.
Stališče: Za varstvo podnebja so potrebni jasni zakoni!
Stališče: Za varstvo podnebja so potrebni jasni zakoni!
Taljenje ledenikov, izginjanje permafrosta, vse pogostejši skalni podori in plazovi: temperature v alpskem prostoru rastejo hitreje kot v svetovnem povprečju, to pa ima dramatične posledice za naravo in ljudi. Zato potrebujemo odločne zakone o varstvu podnebja na regionalni in nacionalni ravni, je prepričana Elisabeth Ladinser, predsednica južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja ter predsednica CIPRE Južna Tirolska.
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.