Novice
Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.
Bomo ledenike ljubili do smrti?
Taljenje ledenikov privablja milijone ljudi, ki želijo še zadnjič na lastne oči videti ledene orjake. Posledice takšnega masovnega turizma za občutljive ekosisteme so daljnosežne, menijo švicarski raziskovalci_ke.
Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. S študentskim forumom: Mikrofon podnebju želimo oživiti prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.
Peticija proti naftnim družbam v smučarskem športu
Naftni gigant kot glavni sponzor: energetski koncern ENI sponzorira zimsko olimpijado Milano-Cortina 2026. Športniki in športnice zdaj s peticijo »Ski Fossil Free« pozivajo k spremembi mišljenja v zimskih športih.
Doživeti taljenje ledenikov
Do leta 2100 bo v Alpah ostalo le še 12 odstotkov današnjih ledenikov. V spletnem seminarju, ki je bil uvod v projekt Erasmus+ »Young Glacier Voices«, so strokovnjaki_nje za ledenike razpravljali o minljivem ledu.
Zaščitena območja v Alpah in podnebne spremembe
Dossier, ki je bil predstavljen v okviru konference z naslovom »Spremenjene gore. Narava in zaščitena območja v podnebnih spremembah«, v Domodossoli/I, na podlagi dobrih primerov in projektov opisuje, kako italijanska zaščitena območja odgovarjajo na podnebno krizo.
Strip poln trajnostnih idej
Ko se umetnost in kultura združita z varstvom podnebja, nastane kreativna energija: zaključno srečanje projekta Erasmus+ CultureAlps v začetku novembra v Schaanu, je pokazalo, kako je mogoče trajnost izvajati na izviren način – v muzeju, na gradbiščih, v delavnicah in v obliki stripa.
H2Opportunities: Skupaj za trajnostno prihodnost alpskih voda
Voda je eden naših najdragocenejših in zaradi podnebne krize vse bolj ogroženih virov. Novi projekt CIPRA »H2Opportunities« si je za cilj zastavil širjenje znanja in spodbujanje dialoga o pravičnem upravljanju z vodo v Alpah.
Stališče: Vsaka kapljica šteje
Razpravljati, skupaj jesti in se smejati, oblikovati ideje, opredeliti probleme, odkrivati projekte in spoznavati navdihujoče ljudi: angažiranost je nalezljiva, menita Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRA International, ki sta poleti 2025 organizirali drugi Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp na temo vode.
Potovanje v srce ledenikov
Karavana ledenikov 2025 je obiskala osem ledenih velikanov v Italiji, Švici in Nemčiji. Zavzela se je za konkretne ukrepe za zaščito podnebja. Za mednarodno kampanjo stojijo Legambiente, CIPRA Italija in italijanski ledeniški odbor.
Ogenj kot simbol zaščite gorskega sveta
Ogenj v Alpah: Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. Od leta 1998 kresovi združujejo ljudi, ki si prizadevajo za trajnostno prihodnost.
Rekordna vročina na 5000 metrih že meseca junija
Prvič je bila v alpskem prostoru že v mesecu juniju izmerjena temperatura 0 °C na višini nad 5000 metrih – nov vročinski rekord s simboličnim pomenom. Tudi aktualno poročilo o podnebju v Avstriji potrjuje, da je alpski prostor zaradi podnebnih sprememb še posebej na udaru.
Alpska voda: kdo bo dobil zadnjo kapljo?
Podnebne spremembe, pozidava tal in onesnaževanje ogrožajo vode v Alpah. Na drugem Forumu o prihodnosti Alp, ki je potekal konec junija 2025 v Schaanu v Lihtenštajnu, je okoli 160 udeležencev_k iz različnih alpskih držav sodelovalo v razpravi o prihodnosti oskrbe z vodo.
Zelena namesto bele: nova podoba ledenikov
Taljenje ledenikov ustvarja nove življenjske prostore: ledeniška predpolja. Po najnovejši študiji v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso se v predpoljih ledenikov povečujeta tako vegetacijska pokritost kot tudi biotska raznovrstnost. Vendar pa so vrste, prilagojene na mraz, vse bolj ogrožene.
Stališče: Za varstvo podnebja so potrebni jasni zakoni!
Taljenje ledenikov, izginjanje permafrosta, vse pogostejši skalni podori in plazovi: temperature v alpskem prostoru rastejo hitreje kot v svetovnem povprečju, to pa ima dramatične posledice za naravo in ljudi. Zato potrebujemo odločne zakone o varstvu podnebja na regionalni in nacionalni ravni, je prepričana Elisabeth Ladinser, predsednica južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja ter predsednica CIPRE Južna Tirolska.
Ko se odlomi gora: življenje z nevarnostjo
Velikanski kos ledenika Birch, ki se je maja 2025 v švicarskem kantonu Valais odlomil in povzročil plaz, je pod seboj pokopal celo gorsko vasico. Kakšne rešitve obstajajo za obvladovanje tovrstnih naravnih pojavov v alpskem prostoru?
» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «
V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.
»Novo življenje se lahko naseljuje na zapletene in protislovne načine.«
Kako se razvije novo življenje zaradi umikanja ledenikov? Botanik in trokovnjak za ledeniška predpolja, Cédric Dentant si to vprašanje zastavlja v okviru svojega dela v nacionalnem parku Écrins v Franciji.
Po ledenikih
Kako se narava in človek prilagajata Alpam brez ledenikov? To in druga vprašanja obravnava aktualna izdaja tematske revije Alpe na odru št. 112.
Zaupanje, kljub prihodnosti brez ledu
Alpski ledeni velikani hitro izginjajo. Ne glede na to, ali z ledom ali brez njega – številne pobude in projekti si prizadevajo za ohranitev teh edinstvenih naravnih pokrajin in habitatov
Ledeniki kot ogledalo družbe
Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.
Lovilec zvoka
Ludwig Berger raziskuje zvoke pokrajin z mikrofonom in svojim ostrim posluhom. Je umetnik zvoka, ki naredi podnebno krizo slišno in razkriva fascinantne vpoglede v skrite zvočne pokrajine živega in minljivega.
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.
Rekvijem za ledenik
Največji avstrijski ledenik, Pasterze na Grossglocknerju, je bil jeseni 2023 simbolično pospremljen k večnemu počitku. Margit Leuthold je evangeličanska duhovnica v Lienzu (Vzhodna Tirolska) in je na dogodku prebrala naslednji rekviem.
Glasovi in mnenja vzdolž pohodniške poti Via Alpina
Čezmejna pohodniška pot skozi vseh osem alpskih držav: pred 25 leti so se te sanje uresničile s pohodniško potjo Via Alpina. Štirje ljudje iz različnih držav nam povedo, kaj jim pomeni Via Alpina.
Potovanje skozi ogroženi ledeniški svet Alp
Ledeniki v Alpah se tiho in nezadržno talijo. Od leta 2019 »ledeniška karavana« skrbi, da je ta izguba vidna, dokumentira dramatične posledice podnebne krize in poziva k ukrepanju. Gostujoči članek Vande Bonardo, predsednice CIPRE Italija in direktorice organizacije Legambiente v italijanskih Alpah.
V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah
Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.
Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes
Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.
Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje
Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. Kot ključnega deležnika na področju gospodarjenja s prostorom vas zato želimo pri vašem delu vsebinsko podpreti, omogočili kakovostno sodelovanje in nuditi vpogled v dobre prakse. Vljudno vas vabimo na srečanje ter izmenjavo.
Podnebna tveganja: Pripravimo se, namesto da čakamo
Sistemi zgodnjega opozarjanja na obilne padavine, modeli za napovedovanje suš: med projektom MultiBios, ki se je zaključil aprila 2025, so biosferni rezervati iz nemško govorečih držav delili svoje izkušnje na področju obvladovanja podnebnih tveganj. Posebna raziskovalna skupina je analizirala njihovo vlogo pri obvladovanju naravnih nevarnosti.