Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje

V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.

CIPRA Slovenija


Želite izvedeti več o CIPRI Slovenija? Kliknite tukaj!

Več novic

Senzobiografski sprehodi in poglobljeni intervjuji za uskajen razvoj Jelovice
Senzobiografski sprehodi in poglobljeni intervjuji za uskajen razvoj Jelovice
Pri projektu JeloviZA smo uporabili tako imenovan "senzobiografski sprehod" kot eno izmed metod za participativni način izdelave Modela upravljanja območja. V nadaljevanju si preberi, kako je potekal ter katere rezultate smo pridobili s to metodo.
[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Prehod v podnebno nevtralno družbo je priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlado generacijo želimo opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj boste kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost.
[Dogodek] Koliko več je preveč?
[Dogodek] Koliko več je preveč?
Alpski prostor je pod pritiskom, saj zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih ter potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij. Kako lahko ublažimo pritisk in vpliv?
Pomen naravi prepuščenih gozdov za gozdne specialiste
Pomen naravi prepuščenih gozdov za gozdne specialiste
V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni.

Prireditve

  • 2026-03-24T00:00:00+01:00
  • 2026-03-27T23:59:59+01:00
  • Ljubljana
24.03.2026 - 27.03.2026
The Better-Cities Event Ljubljana

Projekti in dejavnosti CIPRE Slovenija

Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka
Ogrevanje stavb in vpliv na kakovost zraka
Projekt se osredotoča na reševanje izzivov, povezanih z ogrevanjem na lesno biomaso. Usmerjen je v povečanje ozaveščenosti o vplivu trdih delcev na zdravje, zlasti tistih, ki nastajajo zaradi ogrevanja stavb na lesno biomaso. Na strokoven in premišljen način želimo ozaveščati javnost, spodbujati prehod na čistejše oblike ogrevanja ter podpirati gospodinjstva pri uvedbi trajnostnih rešitev.
Na deželo po delo - revitalizacija poklicev evropskega podeželja
Na deželo po delo - revitalizacija poklicev evropskega podeželja
Mladim bomo predstavili trajnostna delovna mesta na podeželju in raziskali njihove motivacije ali zadržke za delo v takih poklicih. Vzpostavili bomo osebni stik z ljudmi, ki takšne poklice opravljajo, omogočili prenos praktičih, tudi digitalnih znanj za njihovo opravljanje. Skupaj bomo poklicem poiskali svežino, potrebno za današnji čas.
Z JPP do dolin in peš do višin
Z JPP do dolin in peš do višin
Namen projekta je preko promocijskih aktivnosti in predstavitve obstoječih alternativ v obliki kampanje prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja, predvsem izboljšanja kakovosti zraka, s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa do izhodišč planinskih poti in začetka planinskih izletov nižje v dolini, saj so visokogorski ekosistemi veliko bolj občutljivi in ranljivi kot tisti niže.