Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje

V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.

CIPRA Slovenija


Želite izvedeti več o CIPRI Slovenija? Kliknite tukaj!

Več novic

Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje
Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe.
Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti
Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. S študentskim forumom: Mikrofon podnebju želimo oživiti prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.
Doživeti taljenje ledenikov
Doživeti taljenje ledenikov
Do leta 2100 bo v Alpah ostalo le še 12 odstotkov današnjih ledenikov. V spletnem seminarju, ki je bil uvod v projekt Erasmus+ »Young Glacier Voices«, so strokovnjaki_nje za ledenike razpravljali o minljivem ledu.
Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?
Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?
Konec septembra  je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki prinaša več vsebinskih in sistemskih sprememb. Po mnenju pripravljavcev in dela stroke so te najbolj izrazite na področju digitalizacije vodenja podatkov, pospeševanja upravnih postopkov ter z uvedbo nacionalne gozdne inventure, ki naj bi dolgoročno izboljšala spremljanje stanja gozdov.

Prireditve

  • 2026-03-24T00:00:00+01:00
  • 2026-03-27T23:59:59+01:00
  • Ljubljana
24.03.2026 - 27.03.2026
The Better-Cities Event Ljubljana

Projekti in dejavnosti CIPRE Slovenija

Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0
Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0
Projekt predstavlja nadaljevanje prizadevanj za zmanjševanje onesnaženosti zraka, kot posledico nepravilnega kurjenja v individualnih kuriščih. Posebno pozornost namenjamo uporabi zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki pomembno prispevajo k izpustom zdravju škodljivih delcev.
KamenGor: oživljanje dediščine suhozidov Goriške
KamenGor: oživljanje dediščine suhozidov Goriške
Suhozidna gradnja predstavlja nesnovno dediščino človeštva, edinstveno prilagoditev skupnosti na izzive okolja in narave, pomemben gradnik krajinske podobe ter identitete. Kljub edinstvenosti pa veščine gradnje na suho usihajo.
Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah
Trajnostno na delo: za čistejši zrak z uvajanjem ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah
Projekt se osredotoča na uvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah, saj so prav javne inštitucije (zdravstveni domovi, vzgojno-izobraževalne inštitucije …) ter zaposlovalci (poslovne cone, podjetja) glavnimi generatorji prometa. V Sloveniji je 940 000 oseb delovno aktivnih, ⅔ poti pa je še vedno opravljeno z avtom. Motoriziran prihod na delo in z dela je velik okoljski problem, priložnost za rešitev pa je v spremembi potovalnih navad.